Evakuacija Slovencev z Bližnjega vzhoda končana. Zadnje potnike na Brniku pričakala tudi premier Golob in ministrica Fajon

Na letališču Jožeta Pučnika je dopoldne, nekaj minut pred 10. uro, pristalo letalo, ki je iz Omana pripeljalo nekaj več kot sto Slovencev. Šlo je za sedmi evakuacijski let, ki ga ja je država organizirala z Bližnjega vzhoda. Pred tem je v zgodnjih jutranjih urah pristalo tudi letalo iz Dubaja, proti Sloveniji pa sta danes iz Riada, prestolnice Savdske Arabije, vzleteli tudi dve letali, ki sta v Slovenijo pripeljali nekaj več kot sto potnikov iz Katarja.

Osmo evakuacijsko letalo je pristalo ob 20.26, deveto in tudi zadnje evakuacijsko letalo pa je pristalo ob 20.54. Obe sta sicer na brniško letališče leteli prek Egipta.

Kot so sporočili z vladnega urada za komuniciranje, je tako z današnjima večernima prihodoma dveh letal iz Riada vlada zaključila evakuacijo slovenskih državljank in državljanov, ki so zaradi vojnih razmer ostali ujeti na kriznem območju na Bližnjem vzhodu. S skupno devetimi čarterskimi leti je vlada tako po doslej zbranih podatkih zunanjega ministrstva v domovino na varno pripeljala 912 slovenskih državljanov ter 146 državljanov EU in drugih držav.

Zadnje potnike sta na Brniku pričakala tudi premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon. "Razmere so bile zelo zaostrene in so se iz ure v uro spreminjale, zato je bila koordinacija vseh evakuacijskih aktivnosti izjemno zahtevna. Brez podpore naših prijateljev v Jordaniji in zalivskih državah nam to ne bi uspelo," je ob zaključku evakuacije poudaril predsednik vlade Golob in dodal, da je "njihova hitra in neprecenljiva pomoč izraz tesnih prijateljskih odnosov, ki jih je vlada oblikovala v zadnjih štirih letih."

Z devetimi leti prepeljali 1.058 državljanov

Vlada RS je z devetimi čarterskimi evakuacijskimi leti na varno skupaj pripeljala 912 slovenskih državljanov. Slovenija je pri evakuaciji pomagala tudi drugim evropskim državam in na varno pripeljala 146 tujih državljanov iz številnih evropskih držav: Francije, Hrvaške, Italije, Slovaške, Španije, Češke, Bosne in Hercegovine …

Kot so ob tem še sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, je Republika Slovenija že zaprosila za mednarodno pomoč pri vračanju slovenskih državljanov iz ogroženih območij na Bližnjem vzhodu v domovino. Za pomoč je bilo zaprošeno prek mehanizma EU na področju civilne zaščite (UCPM) v obliki sofinanciranja stroškov evakuacijskih prevozov.

V regiji še okoli 200 slovenskih državljanov

"Poskrbeli smo za vse, zadovoljen sem, da ni poškodovanih," je še pred pristankom zadnjega evakuacijskega leta povedal minister za obrambo Borut Sajovic. Za tiste Slovence, ki so morda še ostali na Bližnjem vzhodu, pa bo po njegovih besedah poskrbljeno z mednarodno solidarnostjo ali rednimi letalskimi linijami. Nocoj je namreč tudi ministrstvo za zunanje in evropske zadeve sporočilo, da se v zadnjih dneh zračni prostori na Bližnjem vzhodu in v Zalivu odpirajo, zato je na voljo tudi vse več komercialnih letov, s katerimi se je mogoče vrniti domov.

Po oceni ministrstva naj bi bilo sicer v regiji še vedno približno 200 slovenskih državljanov. "Tudi njim bomo še naprej pomagali z nasveti in informacijami glede možnosti vrnitve v domovino," so dodali na ministrstvu ter jim priporočili, naj sami aktivno iščejo alternativne poti domov in ob priložnosti izkoristijo komercialne lete.

"Pot je bila dolga, a važno, da smo prispeli domov"

Med potniki, ki so se po pristanku prvega večernega evakuacijskega letala iz Riada usuli na brniško letališče, je bil tudi Goran Ostrić, ki z družino živi v Dohi. Kot je povedal, situacija ni bila prijetna. "V Dohi so dnevno eksplozije, predvsem je bilo težko zaradi otrok," je dejal.

"Ko smo dobili možnost, da odidemo, smo se seveda odločili za to," je še pojasnil in se ob tem iskreno zahvalil vsem, ki so bili vpleteni v to, da je evakuacija potekala nemoteno. Kot je sam poudaril, je vse potekalo "na res zelo visokem nivoju", zahvalil pa se je tudi Tomiju Jagarincu, Slovencu, ki prav tako živi v Dohi in je pomagal koordinirati pot domov.

"Pot je bila dolga. 24 ur smo bili na poti, a važno, da smo prispeli domov," je še dejal in poudaril, da bodo sedaj z družino ostali v Sloveniji. Vsaj dokler se tamkajšnje razmere ne umirijo.

"Panike je bilo ogromno"

Tomi Jagarinec, ki že 15 let z družino živi v Katarju, je slovenskim oblastem pomagal koordinirati situacijo na terenu. Kot je poudaril, so se v zadnjih treh mesecih zgodili trije večji incidenti. Nedavno pa je prestreženi izstrelek rakete padel le 150 metrov stran od njegove pisane ter 200 metrov stran od vrtca, ki ga je obiskoval njegov sin, zato so se odločili, da bodo zapustili državo.

"Povezati smo se morali tudi na neformalni ravni. A stvari so bile s strani slovenskih organov enkratno zorganizirane, od ministrstva za zunanje zadeve do ambasade," je pojasnil in dodal, da so varnostne službe omogočile, da so se na pot podali z zaupanjem, da se bodo varno vrnili.

"Panike je bilo ogromno," je ob tem še poudaril in dodal, da je bilo več kritičnih trenutkov, a da jih je do uspešnega cilja privedlo tudi to, da so ohranili pozitiven pogled. "Sam izhod iz Dohe je bil zelo zapleten, saj je v tem trenutku žal v takšnih razmerah. Samo organiziranje avtobusnih prevozov je v tem trenutku največji biznis. Špica sezone, bi temu rekli sarkastično, a dejansko se ni dalo dobiti avtobusov," je nadaljeval.

"Danes smo prišli na letališče v Savdski Arabiji, čim smo stopili iz avtobusa, smo imeli enkratno, zoprno priložnost videti, kako je videti prestrezanje rakete nad našimi glavami," je dejal in dodal: "Šokiral nas je oster zvok, ozrli smo se proti nebu in videli, da nekaj pušča belo sled za seboj. Bilo nam je jasno, da je šlo za raketo, ki je prestregla drugo."

Vsi so bili izmučeni od poti, je še pojasnil, a dodal, da ob tem ni bilo enega konflikta ali slabe volje. "Ponosen sem, da smo Slovenci pokazali, kako v takih situacijah stvari izpeljati," je še dodal in zaključil, da smo pokazali tudi solidarnost, saj smo evropskim državam ponudili priložnost, da so se slovenskim državljanom pridružili na poti.